PRESAJANJE IN GOJENJE
Sadike in potaknjence presajamo v večje lonce ali neposredno v tla (odvisno od našega načina gojenja – rastlinjak ali polje), ko so sadike dovolj velike. Običajno, ko sadika razvije vsaj 5 parov listov oz., ko so zunajni pogoji optimalni (po 15. maju oz. po Ledenih možeh). Sama zmrazl verjetno ne bo poškodovala rastline, bo pa upočasnila njeno rast in tako bo tudi rastlina nižje rasti.
Sadike (na polju ali večjih loncih) običajno, v nasprotju od potaknjencev, zrastejo visoko. Višina je poleg prsti in vremenskih pogojev odvisna tudi od sorte in kako gosto smo posadili rastline.
Lahko nastanejo problemi, ko je rastlina visoka in ima razvite cvetove (bate). Zaradi teže batov se lahko polomijo veje, na katerih rastejo. Pa tudi dež lahko naredi svoje, saj postanejo bati še težji in lako pride do zloma. To lahko preprečimo, če damo rastlini oporo - s palico, ki jo namestimo poleg rastline ali z mrežo (običajno tista, ki jo uporabljamo za kumare). Mreža tudi omogoča, da rastlino bolj »odpremo« soncu in sicer tako, da stranske veje poskušamo preko mreže usmerjati čim dlje stran od stebla. Mrežno oporo postavimo nekje pri 1 - 1,5 m višine rastline.
Velja omeniti, da je potrebno rastline, ki jih boste iz rastlinjaka presadili na polje, predhodno utrditi. Če je možno to vsaj 2 tedna pred saditvijo in sicer tako, da jo dnevno za nekaj ur izpostavite soncu in vetru (v kolikor je vreme takšno), da ne pride do »požiga« in »polega«. Če sadik ni preveč, jih prenašate ven, če jih je res veliko, pa čim bolj odprite rastlinjak.
Razmak med rastlinami je odvisen od sorte. Če primerjamo sorto Carmagnola, ki zraste tudi do 5,5 m visoko ob optimalnih pogojih s Finolo, ki naj bi imela višin med 1,00 – 1,5 m, si lahko predstavljate razliko. Pomembno je namreč, da bo imela rastlina čim več svetlobe po svoji površini v času cvetenja. Več prostora, koti ga bo imela, bolj bo šla v širino in manj v višino. To je pomembno iz dveh razlogov: 1., če ima rastlina dovolj prostora da se razvije v širino, potem je več cvetov. 2. Pri več svetlobe bo v cvetu več kanabinoidov.
Če ste sadili sadike na polje, poskrbite za zastirko oz. primerno obdelavo tal med rastlinami. Naj vam jih ne zaraste plevel. Zastirke so najbolj primerne, ravno tako črne folije. Med vrsticami lahko frezamo, branjemo, okopavamo plevel, ali pa zasejemo deteljo, da plevel zaduši in obogati prst.
GNOJENJE
Konoplja za rast potrebuje dušik, saj pripomore k hitri rasti. Le tega se lahko dodaja do začetka cvetenja. V bližini konoplje (med vrsticami, v ta namen lahko posejemo tudi deteljo ali stročnice, saj le te dobivajo dušik iz zraka in ga »shranjujejo« mehurčkih« na koreninskem sistemu. Potrebuje tudi fosfor in kalij. Idealen pH zemlje je 7 – 7,5.
Naj omenimo, da so rastline, ki jih gojimo v loncih ali vrečah bolj podvržene pomankanju hranljivih snovi. Zato je priporočljivo dognojevanje. Pr rastlinah na prostem, pri dobro pripravljeni prsti, dognojevanje ni potrebno, saj koreninski sistem, v nasprotju z rastlinami v loncih, najde dovolj hranil v svoji okolici.
ŽETEV IN SUŠENJE
Žetev in sušenje sta verjetna ključni in tesno povezani zadevi pri zagotovitvi kvalitete pridelka. Žanjemo ročno ali strojno. Vendar je, če želimo ohraniti lep cvet (bat), primerna ročna žetev. Kako se žanje, je zopet odvisno od že pripravljene sušlnice. Najpogosteje se pri sadikah žanjejo oz. odrežejo posamezne veje rastline. Ravno tako pri potaknjencih. Če je celotna rastlina (običajno pri potaknjencih) manjše rasti, se požanje (odreže) celotno rastlino. Lahko pa se že pri sami žetvi odločimo, da poberemo samo cvetove (ostalo pospravimo naknadno).
Če se odločimo za žetev posameznih vej ali cele rastline, potem lahko pričakujete daljše sušenje. Rastlino namreč obesimo tako, da visi navzdol. Prednost tega je, da rastlina še med sušenjem z listov in stebel v cvet posrka življenski sok in se tako cvet še neoliko okrepi. Slabost tega pa je, da je sušenje daljše, potrebno je več prostora in tudi bolj je rastlina dojemljiva na plesen. Same cvetove pa lahko sušimo tudi na »visečih« mrežah. Sušimo praviloma v temnih in zračnih prostorih. Idealna je zaprta sušilnica, v kateri so ventilatorji, da mešajo zrak ter dovolj razvlažilcev zraka in/ali klima naprava, da posrka vlago iz rastlin.
V kolikor sušimo samo cvetove, je priporočljivo predhodno trimanje (odrežemo listje s cvetov), da se izognemo morebitni plesni, ki lahko nastane med sušenjem. Trimamo lahko ročno ali strojno. Ročno trimanje je izredno zamudno delo (v vsakem primeru, tudi pri že posušeni rastlini), medtem, ko je strojno trimanje hitrejše (odvisno od zmogljivosti trimarja). Ker je trimanje zamudno in ga pri večji količini cvetov ni možno v celoti izvesti takoj po žetvi in pred sušenjem, trimamo že posušene cvetove.
Avtorica: Urša Orehek, zadruga KonopKo
_sacc.-pegavost.jpg)
