KONOPLJA JE MED NAMI ŽE OD NEKDAJ - TUDI V SLOVARJU

• konôplja -e ž (ó) 1. visoka kulturna rastlina z dlanastimi listi, ki se goji zaradi vlaken in semena, ali njeno seme: puliti konopljo; sejati konopljo; snop konoplje; raste kot konoplja hitro / treti konopljo // predivo iz te rastline: razpukati konopljo // pog. konopljena tkanina: konoplja se dobro pere / beliti konopljo ? agr. (konoplja) belica z moškimi cveti, (konoplja) črnica z ženskimi cveti; bot. indijska konoplja ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; manilska konoplja tropska rastlina, iz katere se pridobivajo trdna, groba vlakna, Musa textilis
• konopljárna -e ž (a?) obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno
• konôpljin -a -o (o) pridevnik od konoplja: konopljino olje, zrno
• konopljíšče -a s (í) njiva, na kateri je rasla konoplja: preorati konopljišče
• konopljén -a -o prid. (e??) nanašajoč se na konopljo: konopljena slama; konopljeno seme, zrno / konopljena preja, tkanina; konopljeno platno, predivo, vlakno / konopljena srajca, vrv / konopljeno olje olje iz konopljenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov
• konôpljevka -e ž (ó) (konopljena) vrv: privezan s konopljevko
• konôpec -pca m (ó): (konopljena) vrv, zlasti tanjša: voditi osla na konopcu; prepasal se je s konopcem / odvezati konopec
• konopljíka -e ž (í) bot. visok grm ali nizko drevo z vijoličastimi cveti v latih, Vitex agnus castus

Zgodovina konoplje v svetu

Najstarejše najdišče konopljenih izdelkov, ki so vsebovali določene dele iz konoplje, izvira iz obdobja pred 12.000 leti na območju sedanje Kitajske. Vsebovali so ostanke preprostih peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci konopljenih trakov, kamnite tolkače s katerimi so trli konopljo, tkanine iz konoplje in svile (4.000 pr. n. š.), ostanke delavnic za tkanje konoplje, kose ožgane konopljene tkanine (1.400 do 1.100 pr. n .š.) ter mnogo drugih predmetov (zaščitne oklepe iz konoplje za zaščito vojske, konopljene tetive in podobno). Nasadili so jo okoli vsakega plemiškega gradu, da bi utrdili zemljišče. A konopljo so v stari Kitajski uporabljali še za vse kaj drugega! Tako so v dinastiji Han (220 - 207 pr. n. š.) odkrili, da lahko iz konoplje naredijo poceni in lahko pisalno površino, papir (140 - 87 pr. n. š.) narejen samo iz konoplje leta 770 n. š. in nanj natisnili prvo knjigo – zbirko molitev Dharani. Konoplja se pojavi tudi v zgodovini Kitajske medicine! Znameniti zdravnik Hua Tuo je med letoma 141 in 208 n. š. izumil vino iz konoplje in vreli konopljeni prah, ki ju je uporabljal kot anestetik med svojimi operacijami, cesar Šen Nung pa ju je uvrstil med vrhovne eliksirje nesmrtnosti. S prvim so zdravili zaprtje, protin, beriberi, malarijo, revmo in menstrualne težave, z drugim pa preprečevali starostne zapeke, pospeševali okrevanje po vročici in zdravili slabokrvnost.

Indijci so konopljo uporabljali za zdravljenje vrste bolezni in zdravstvenih težav, vključno z drisko, epilepsijo, delirijem in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami...

V Afriki ob koncu 3. tisočletja pr. n. š. konopljo že dobro poznajo v Egiptu, kjer iz njenih vlaken pletejo vrvi. Dele konoplje so odkrili v grobnici faraona Ehnatona, konopljin cvetni prah pa na mumiji Ramzesa II. Konopljo so med drugim uporabljali pri gradnji piramid. Poleg vrvi, s katerimi so vlekli kamnite bloke, so v kamnolomih s posušenimi stebli, ki so jih natlačili v razpoke in jih nato močili, da so se napela, lomili kamen.

Evropa ni zaostajala, saj je bila konoplja priljubljeno zdravilo srednjega veka, kot zdravilno rastlino pa so jo omenjali v knjigah William Turner, Mattioli, Discobas Taberaemontanus in Nicholas Culpepper. Lekarnarji so s konopljo bolj ali manj uspešno zdravili vse tiste bolezni kot Kitajci in Indijci dolgo pred njimi. Spoznali pa so tudi, da učinkuje pri alkoholizmu, dizenteriji, krvavitvah iz maternice, migreni, ohromelosti, vraničnem prisadu, zastrupitvi krvi, inkotinenci, gobavosti, kačjih pikih, angini, itd.

V 17. stoletju, v času viška jadrnic, je konoplja v Evropi doživljala pravi razcvet. Skoraj vsa jadra, vrvi, mreže, pa vse do uniform, papirja in kart je bilo izdelano iz konoplje zaradi trpežnosti in odpornosti na vodo in sol. Za osnovno opremo jadrnice je bilo potrebno 50 do 100 ton konopljinih vlaken, ki so se morala v enem do dveh letih zamenjati. Tako je konoplja na Nizozemskem zaradi njenih 11.000 jadrnic imela zelo pomembno vlogo.

Zaradi konoplje so se odvijale pomembne vojne, tako je Napoleon s svojo zvezo šel leta 1812 na pohod v Rusijo predvsem zaradi nje. Želel je prekiniti dobavo konoplje angleški vojski in s tem oslabeti angleško mornarico, da bi vzdrževala svoje jadrnice.

Površine s konopljo so se začele manjšati v 18. stoletju, ko so razvili stroj za obdelavo bombaža in je bistveno olajšal obdelavo bombažnih vlaken. Tako je postalo pridobivanje vlaken iz lanu in konoplje bistveno dražje zaradi težkega dela. Zmanjševanju površin s konopljo je prispevalo tudi zmanševanje prometa z jadrnicami. V 19. stoletju so začeli uvažati iz takratnih kolonij v Evropo juto in sisal, ki sta konkurirala konoplji zaradi nizke cene, ne pa zaradi kvalitete. Nizko plačilo delavcem v kolonijah je omogočilo polovico nižjo ceno juti in sisalu, kot konoplji. Razvoj papirne industrije iz lesne celuloze je prav tako zmanjšal pomen lanu in konoplje. Tako so se površine v Evropi z nekaj sto tisoč ha zmanjšale na nekaj 1.000 ha v začetku 20. stoletja. Od leta 1850 do 1913 so se površine v Franciji zmanjšale s 100.000 ha na 13.000 ha. V Nemčiji je bilo v najboljših časih zasajeno 150.000 ha s konopljo, leta 1878 je bilo samo še 21 238 ha in 1915 le 417 ha. Temu je pomagal tudi poceni uvoz iz Rusije. V obeh svetovnih vojnah so se površine zelo povečale zaradi prekinjene dobave, vojska pa je nujno potrebovala trpežno vlakno. Med drugo svetovno vojno so se površine v Nemčiji povečale do 30.000 ha, ker so jo rabili za potrebe vojske.

Vse od leta 1930 je čutiti poskuse, da bi ljudem vcepili prepričanje, da konoplja ni nič drugega kot "hudičeva zel zakoreninjena v peklu". Vendar ko ljudem pokažemo srajco podobno lanu in jim povemo, da je narejena iz vlaken rastline, iz katere pridobivajo marihuano, pride do očitne zdramitve. Kar samo od sebe se vsili spoznanje, da konoplja ni smrtonosna droga ampak od boga dana rastlina z dolgo in pomembno zgodovino služenja človeštvu. Konoplja igra eno glavnih vlog v mnogih najpomembnejših dogodkih sodobne zgodovine.

V času konstituiranja novega sveta, njegovih ciljev in pričakovanj, so ustavo ZDA in Deklaracijo o neodvisnosti zapisali na konopljin papir. Ko so državljani mlade države prodirali naprej na zahod je njihove vozove prekrivalo konopljeno platno. Med II. svetovno vojno, ko so Japonci presekali dobave neobdelanih vlaken, so ameriški kmetje s konopljo prispevali pomemben delež k vojnim naporom (vojaška oblačila, platna za šotore, pregrinjala, vrvi, bio gorivo, itd), ameriško Ministrstvo za kmetijstvo pa je to izdatno podprlo z 200 tonami konopljinega semena in pospremilo s sloganom "Hemp for Victory" (Konoplja za zmago) in s propagandnim filmom leta 1942.

Konopljo je poskušal leta 1941 rešiti Henry Ford, ko je predstavil svoj nov avtomobil, ki je bil skoraj v celoti izdelan iz vlaken in plastike iz konoplje, kot pogonsko gorivo je uporabljal konopljino olje (video posnetek).

Po drugi svetovni vojni je industrija nudila umetna vlakna, ki so konopljino vlakno prekašala v jakosti in odpornosti na vlago. Petrokemični industrij je uspelo počasi nadomeščati rastlinska olja pri izdelavi lakov in barv.

Konoplja v bivši Jugoslaviji

V Jugoslavijo je konoplja prišla že v 16. stoletju, v 18. stoletju je Marija Terezija priporočila, da se uporablja in tke samo konoplja visoke kakovosti. V tem času so v  Vojvodini so nastale plantaže, ki so jih obdelovali delavci iz severne Italije, ki so gojili visokokakovstno italijansko konopljo in prinesli dodatno znanje o pridelovanju in predelovanju te vsestranske rastline. Sledil je razcvet industrije. Prva organizirana proizvodnja konopljinih izdelkov (vrvi) je bila postavljena v Stojkovcu blizu Leskovca leta 1884. V času Avstro-Ogrske so leta 1901 ustanovili v Osijeku Industrijo za predelavo lanu in konoplje. Tovarna vrvi v Odžacih je bila ustanovljena leta 1906.

Pred 2. svetovno vojno, ko se je Nemčija intenzivno pripravljala na vojno, je samo v tem obdobju zacvetelo več kot 200 obratov v Vojvodini, kjer se je pridelovala in predelovala konoplja.

V obdobju 1931 do 1935 je delež površin posejanih s konopljo zrasel za 60%. S tem naglim vzponom je postala Jugoslavija ena od pomembnih svetovnih pridelovalcev in izvoznikov konoplje.

Proizvodnja konopljinih vlaken na industrijski način se je v obdobju od 1939 do 1962 povečala za 80%. Leta 1948 je bilo v Jugoslaviji pod konopljo 60.000 ha, kar je takrat predstavljalo 25% evropske in 6% svetovne pridelave. Obdobje do leta 1954 je bilo zelo nestabilno - ukinjena je bila pridelava konoplje na nekaterih področjih Srbije, na področju Bosne in Hercegovine so jo znižali na minimum, povečala pa se je pridelava na področju Hrvaške in Vojvodine.

Kljub temu, da je bila posejana konoplja italijanskega izvora, so jo glede na gojitveno območje, poimenovali v Futoško, Titelsko, Apatinsko, Vukovarsko, Potočko, Osiješko, Beljsko, Leskovačko konopljo. V Vojvodini so se s konopljo posejana zemljišča pred letom 1968 gibala med 20.000 in 21.000 ha, nato je leta 1968 sledil silen upad obsega na 2.000 do 4.000 ha, leta 1988 pa ponoven upad na vsega 1.000 ha, ki se je ohranil do današnjih dni. Takrat je bilo v Jugoslaviji delujočih še 5 tovarn za predelavo konoplje: Odžaci, Čelarevo, Ratkovo, Senta in Vranjska Banja, zadnja kudeljara na Hrvaškem v Črnkovcih pri Doljnem Miholcu pa se je zaustavila novembra 1996. Propadla je tudi tovarna konopljinega papirja na Reki.

Konoplja v Sloveniji

Najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju najdemo v popisu premičnin jurklošterske kartuzije iz 13. februarja 1589. Konoplja je bila pri vsaki hiši, kot oblačilo, prt, prevleka, vreča, vrv, brisača, bila je najdragocenejša dota za nevesto in vedno je bilo nekaj iz konoplje kar je kmet lahko prodal. Stoletja smo jo gojili in iz nje delali najkvalitetnejše materiale in vse to je izginilo v roku ene generacije. V času, ko se je začel civilizacijski "napredek" in razvoj industrije je zamrla rastlina, ki je še do sredine prejšnjega stoletja  spremljala kmeta vso življenje.

V 19. stoletju je konoplja na Kranjskem rastla na 1% njiv. Na slovenskem Štajerskem je bilo leta 1875 pod konopljo 0,64% njivskih površin, na Koroškem 0,8%, leta 1913 še vedno 0,24%, medtem ko je bilo leta 1939 samo še 0,02 %, v Prekmurju pa 0,17%. S konopljo so kmeti v Prekmurju preživeli največje krize. Zaradi velike revščine jih je dosti samih doma izdelovalo obutev iz konoplje in svinjske kože, izdelovali so oblačila, od spodnjega perila do pregrinjal. V tistih časih so tkali najbolj cenjeno prekmursko konopljino platno. Seveda, ker je bilo pomanjkanje tudi tobaka ni bilo in možje so si zvijali konopljine liste.

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je proizvodnja konoplje na slovenskem ozemlju zelo padla. Obratov, ki so se ukvarjali s predelavo konopljine slame, je bilo malo, leta 1966 npr. 6 vrvarn. Eno izmed najbolj prepoznavnih podjetij, ki se je ukvarjalo z izdelavo konopljinih izdelkov, je bilo podjetje Induplati Jarše. Izdelovali so prte, brisače, gasilske cevi in druge izdelke. V devedesetih letih so predilnico zaprli in prenehali s tkanjem konopljinega platna.

Danes industrijsko konopljo v Sloveniji pridelujemo na 100 do 500 ha letno, večinoma za prehranske izdelke (konopljino olje, čaj, testenine, moka...) in kozmetiko, do konca leta 2018 je bil pomemben razlog gojenja konoplje tudi izdelava ekstraktov (CBD). Žal zaradi nestabilnega pravnega okvirja v Sloveniji in s strani države neprepoznanega potenciala, ki bi ga konoplja lahko dala narodu, površine ne naraščajo tako kot v sosednjih državah, ne razvija se spremljajoča industrija in posledično ostajamo na ravni konca 20. stoletja.

Spodnja tabela prikazuje površine s konopljo v Sloveniji po statističnih regijah (v letu 2021 je bilo skupaj zasajenih 231 ha, v letu 2023 pe le še dobrih 120 ha).

Diagram jasno kaže izjemno rast pridelave konoplje v EU državah in sicer vztrajno od 2014 dalje. Podatek je zanimiv, saj kaže na dejstvo, da so kljub enotnemu pravnemu okvirju znotraj EU nekatere države vseeno prepoznale potencial konoplje in spodbujajo panogo konopljarstva.