Manifest - konoplja za zelen zagon gospodarstva

V zadrugi KonopKo smo na osnovi sodelovanja z evropskim združenjem na industrijsko konopljo (EIHA), pripravili dokument, s katerim na osnovi zgodovinskih dejstev in prepoznanega potenciala, nakazujemo pomen konoplje. Namreč, konoplja lahko igra ključno vlogo v novi, bolj zeleni in vzdržni družbi, s konkretnimi rešitvami na področju kakovostne prehrane, kozmetike, okolju prijaznih tehničnih in tekstilnih izdelkov, pri zagotavljanju trajnostnega kmetovanja in posledično čistejšega zraka in prsti.

Prav tako pa je konoplja zanimiva z gospodarskega vidika: pri dobro izdelani verigi dodane vrednosti, s prilagojenimi sortami glede na namen in možnostjo uporabe celotne rastline (cvetov, semen, listov in stebel), si lahko nedvomno obetamo pomembne ekonomske koristi za kmetijstvo, kot tudi za okolje. Posledično bi od tega imelo koristi podeželje, saj bi lahko na ta način pozitivno vplivali na celotno gospodarstvo ruralnih okolij.

Naši predlogi

1. Ukrepi javne politike bi morali spodbujati uporabo konoplje v prehranskih izdelkih, krmilih in drugih proizvodih. Istočasno bi morali financirati razvoj trajnostnih vrednostnih verig.
   Države članice EU bi morale izkoristiti možnost preusmeritve dela proračuna za neposredna plačila za sektorske intervencije, ki bi spodbudile transformacijo preko pridelavo konoplje.
   Pridelovalci konoplje morajo imeti možnost registracije zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe.
2. Priznan bi moral biti okoljski doprinos konoplje in uporaba konoplje spodbujana za skladiščenje ogljika.
   Zakonodajno telo EU bi moralo predvideti poenostavitev novih ozelenitvenih ukrepov (GAEC) za pridelovalce konoplje. Npr., da bi konopljo izločili iz določila o neproduktivnih območjih.
   Pridelovalci konoplje bi morali prejeti nadomestilo za pozitiven okoljski vpliv. Lahko znotraj obstoječe sheme za trgovanje emisijami ali pa povsem nove.
   Z namenom uravnavanja investicij bi morali nameniti spodbude podjetjem, ki razvijajo ali uporabljajo čiste tehnologije in proizvode.
3. Države članice EU naj za industrijsko konopljo in njene proizvode ne uporabljajo zakonodaje s področja prometa z drogami, v kolikor je upoštevana predpisana vsebnost THC.
   Proizvodi iz industrijske konoplje niso zdravila (ne delujejo protibolečinsko in ne lajšajo trpljenja) kot tudi ne narkotiki (ni možna uporaba, zloraba ali odvisnost). Iz tega sledi – in pri tem se naslanjamo na Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih – da bi morala biti konoplja in njeni derivati obravnavani izven mednarodnega nadzora drog.
4. Najvišja dovoljena vsebnost THC za poljščino naj se povrne na 0,3%.
   To bi sektorju omogočilo poenotenje z mednarodnimi standardi in vzgojo novih in prilagojenih sort, s tem pa bi zadostili potrebam pridelovalcev in potrošniškim trendom.
5. Kmetovalcem naj bo dovoljeno uporabljati in predelovati  vse dele rastline – vključno s cvetovi in listjem. Prav tako se mora omogočiti, da tržijo kateri koli izdelek, v kolikor se držijo omejitve o vsebnosti THC.
   Prava vrednost konoplje je v možnosti uporabe celotne rastline. Kljub temu pa nekatere članice EU še zmeraj prepovedujejo uporabo in trženje listja ter cvetov konoplje. V kolikor omogočimo pridelovalcem, da predelujejo in prodajajo vse dele rastline, lahko zmanjšamo količino odpadnega materiala in povečamo donos same rastline. To bi zvišalo dohodek kmetovalcev in drugih, vključenih v vrednostno verigo.
6. Konoplja in konopljini pripravki, ki vsebujejo naravno prisotne kanabinoide se ne bi smeli obravnavati kot nova živila.
   Zgodovinsko gledano so se konopljini cvetovi, listi ter njihovi ekstrakti, ki vsi vsebujejo visoke količine CBD in drugih kanabinoidov, uporabljali že pred letom 1997. Konoplja je bila zmeraj del človeške prehrane.
   Ne obstaja nikakršno zdravstveno tveganje in z zdravstvenega vidika ni razloga za omejevanje dostopa do konopljinih proizvodov.
7. Vzpostaviti je potrebno razumne smernice glede vsebnosti THC v prehranskih izdelkih in krmi.
   Ocena tveganja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR) glede zaužitja THC preko prehranskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo, ne zadošča znanstvenim standardom. Trenutna priporočila EFSA in smernice BfR glede vsebnosti THC-ja v prehranskih izdelkih so zastarela, nepotrebno stroga in jih je nujno potrebno ponovno revidirati na podlagi znanstvenih dognanj. Nova ocena mora temeljiti na znanstvenih ocenah iz bolj razvitih trgov (npr. Kanada, ZDA, Švica), tako da se omogočijo poštene in primerljive možnosti tudi evropski konopljarski industriji.
   Oblikovati bi se moral skupni EU pristop. Tako bi se uskladilo omejitve posameznih držav in se jih nato poenotilo, glede na najnovejše mednarodne standarde in znanstvene študije.
8. Vsi deli konoplje bi morali biti dovoljeni kot surovina pri izdelavi kozmetike.
   EU obravnava določene vrste surovine iz konoplje, ki se uporablja v kozmetiki, v skladu z ukrepi, ki so del nadzora nad narkotiki. Glede na to, da konoplja ni narkotik, se mora temu primerno posodobiti podatkovna baza kozmetičnih sestavin.
   Nobenega razloga ni, da bi omejili naravne kanabinoide v kozmetični uporabi, pri čemer pa je uporaba sintetičnega kanabidiola odobrena. Jasno je, da uporaba teh sestavin ne pomeni tveganja za zdravje, ne glede na to, ali so naravne ali sintetične.
9. EU mora ceniti in spodbujati uporabo konopljinih vlaken za proizvodnjo kratkih in dolgih vlaken za tekstil. Obenem mora dati prednosti vzpostavitvi trajnostnih vrednostnih verig.
   Po koncu druge svetovne vojne so evropske države pričele masovno nadomeščati naravne materiale s cenejšimi sintetičnimi vlakni na osnovi ogljika. V tem času se je zaprla skorajda vsa proizvodnja konopljinih vlaken. Nujno potrebno je ponovno izgraditi vrednostno verigo znotraj Evrope, da se s tem izognemo delokalizaciji proizvodnje.
   Prva predelava (trenje in mikanje) vlaken bi se morala spodbujati s posebnimi finančnimi spodbudami, pri čemer bi morali kmetovalcem omogočiti strokovno usposabljanje.
   Konkretni cilji politike raziskav in razvoja morajo biti usmerjene v izboljšanje genetskega profila rastline za pridobivanje konopljinega vlakna, v izboljševanje tehnologije predelave vlakna in v izboljšanje kvalitete preje.
10. Potrebno je spodbuditi uporabo gradbenih in drugih materialov na osnovi konoplje tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Cilj je delno ali popolnoma nadomestiti druge, manj trajnostne alternative.
    EU bi morala naložiti strožje omejitve pri javnem naročanju in si zastaviti ambicioznejše cilje za doseganje ničelne emisije znotraj EU in na nacionalnih nivojih.
    Za uporabo takšnih izdelkov bi morali biti potrošniki in kmetovalci deležni jasnih ekonomskih koristi kot so administrativne olajšave, spodbude za nakup, idr.

Celoten dokument (v slovenskem jeziku) si lahko preberete na povezavi (PDF), angleški original pa tukaj (The Hemp manifesto for green recovery).