Pridelava konoplje v Sloveniji skozi oči kmetov

V Sloveniji ponovna introdukcija industrijske konoplje nikakor ne steče kot bi si želeli. Kljub njeni vsestranski uporabnosti tako v prehrani kot v industrijske namene, se površine posejane s konopljo po letu 2015, ko je bilo zasejanih nekaj manj kot 500 ha, zmanjšujejo. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v letu 2016 prejeli 464 vlog za pridelavo konoplje in sicer za skupno površino 360 ha.  V letu 2020 pa je površina padla na 236 ha zaradi težav pri tehnologiji spravila, ne vzpostavljeni infrastrukturi predelave in težavah na trgu s CBD izdelki. V istem letu je pod ekološko kontrolo gojenih 85 ha industrijske konoplje (v letu 2019 121,8 ha). Po regijah z s površinami pod konopljo prednjačijo Pomurska regija, Osrednjeslovenska in zasavska regija ter Gorenjska regija.

Znanje in praktične izkušnje o proizvodnji konoplje se med slovenskimi pridelovalci in predelovalci izmenjujejo interno, na organiziranih tematskih dogodkih, sejmiščih in na svetovnem spletu, redkeje pa potrebno znanje pridobijo pri javni svetovalni službi.

V okviru projekta EIP Konoplja smo izdelali vprašalnik s katerim smo želeli dobiti mnenje kmetijskih gospodarstev o pridelavi industrijske konoplje. Od 348 kmetij, ki smo jih anketirali, jih 74 % še nikoli ni gojilo konoplje. Glavni razlog, ki so ga navedli, da se niso lotili pridelave te rastline je bil, da ne poznajo tehnologije pridelave oz nimajo dovolj znanja (51 %). Kar velikemu deležu kmetij (22 %) pa konoplja ne ustreza glede na usmerjenost njihove kmetije. Nekatere kmetije za pridelavo niso primerne (strme lege), 13 % pa je odgovorilo, da se o pridelavi še odloča. Kmetje so navajali, da bi jih v pridelavo prepričali: ugodna cena (ekonomika), zagotovljen odkup, informacije o tehnologiji pridelave in dostopna mehanizacija. Na vprašanje kaj vidijo kot glavne pomanjkljivosti pri pridelavi konoplje so še enkrat izrazili, da je na voljo premalo informacij, kot drugo navajajo problematiko pomanjkanja strojev za žetev in pa neorganiziran odkup. Druge pomanjkljivosti oz ovire s katerimi se srečujejo so še zakonske omejitve pridelave na velikost površine, nedorečena zakonodaja glede predelave cvetov in zapostavljen ekonomski interes kmeta. Anketiranci navajajo, da če bi bile glavne pomanjkljivosti odpravljene (mehanizacija, odkup) in bi bila pridelava ekonomsko upravičena, bi jih to prepričalo, da bi začeli s proizvodnjo.

Med kmetijami, je bilo zajetih 93 kmetij, ki konopljo že pridelujejo. Le te so odgovorile še na dodatna vprašanja. Od vprašanih kmetij, ki pridelujejo konopljo, jo 43 % prideluje že več kot 5 let, druge manj časa in od slednjih jo 20 kmetij letos prideluje prvič. Za pridelavo konoplje so se kmetije v največji meri odločile zaradi poslovne priložnosti oz zaslužka, radovednosti, samooskrbe, možnosti kmetovanja brez uporabe FFS (ekologija), majhen delež pa tudi zaradi razširitve kolobarja. Kot glavne prednosti pridelave konoplje navajajo, da je rastlina nezahtevna, primerna za pogoje na njihovi kmetiji in za kolobar, 13 % pa jih navaja, da je njena prednost dober ekonomski izplen.

Večina anketirancev prideluje konopljo za cvet (29 %) in seme (23 %) oz kombinacijo obojega (16 %). V manjših odstotkih jo pridelujejo za stebla (10 %) in za razširitev kolobarja (ugodni učinki za tla) (12 %). Kar velik odstotek kmetij prideluje konopljo na njivah z naklonom (39 %), 15 % jih prideluje na nadmorski višini nad 600 m. Pri pripravi tal se kmetje večinoma poslužujejo oranja in brananja oz fine predsetvene obdelave tal. Približno 13 % kmetij konopljo gnoji z dodanimi gnojili, manj kot 10 % pa jih izvaja slepo setev in česanje. Za izbiro sorte se odločajo največkrat sami na podlagi preteklih izkušenj (36 %), vprašajo na zadrugo Konopko (26 %) ali se informirajo preko spleta (23 %). Le 10 % poišče odgovore pri kmetijski svetovalni službi. Sorte izbirajo večinoma glede na namen rabe (66 %), nekaj pa se jih ozira tudi glede na lego in nadmorsko višino pridelovalnih površin.

Kljub temu, da konoplja nima v našem okolju veliko bolezni in škodljivcev, se kmetje soočajo z nekaterimi težavami pri pridelavi. Največji problem pri pridelavi semena predstavljajo ptice, sledijo zapleveljenost s slakom, vešče in druge gosenice, strune, bolhači, divjad in plesen. Okrog 15 % težav v posevku ne opaža.  Od vremenskih vplivov jim največje težave povzroča visoka vlaga (36 %), suša (22,5 %), toča (21 %) in veter (17 %). Pri izvajanju žetve se kar polovica kmetij poslužuje ročne žetve. Pri strojni žetvi v 57 % uporabljajo žitni kombajn, predelan stroj na traktorski priključek (16 %), 11 % žitni kombajn z adapterjem za sončnice, 11 % kosilnico in v minimalnem % silažni kombajn. Po spravilu večina suši pridelek na mrežah, na podstrešju ali kozolcu, v snopih, sušilnici in na tleh. Kar 25 % za sušenje koristi uslugo drugih.

dr. Tamara Korošec, KGZ MB
David Geršak, Zadruga Konopko
Urša Orehek, Zadruga Konopko