Fitoremediacija s konopljo po uničujočih poplavah - pobuda vladi

Na vladni spletni strani je objavljeno priporočilo NIJZ, naj se na poplavljenih območjih, kjer je prst  
onesnažena, sejejo rastline, ki imajo moč fitoremediacije. Med naštetimi rastlinami je tudi konoplja.

Zato smo danes na pristojno ministrstvo za kmetijsko in na delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah (ki deluje pod okriljem kabineta predsednika vlade) poslali spodnji dopis s predlogom za intenzivnejšo vključitev sajenja konoplje.

Predlog podpira tudi strokovna javnost (ddr. Ana Vovk iz Mednarodnega centra za ekoremediacije (Univerza Maribor), dr. Marko Flajšman iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in številni drugi.

Zadruga KonopKo se od svoje ustanovitve leta 2014 ukvarja izključno s konopljo in v tem trenutku povezuje skoraj 200 članov, povečini manjših in srednje velikih kmetov. Med drugim smo s partnerjem, Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v letih 2021-2022 uspešno izpeljali projekt Fitoremediacija s konopljo v Spodnji Savinjski dolini. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani https://konopko.si/fitoremediacija_s_konopljo, kjer so predstavljene tudi druge sorodne študije, ki potrjujejo sposobnost konoplje pri čiščenju onesnažene zemlje s težkimi kovinami.

Zadruga je tudi dobavitelj setvenega semena industrijske konoplje dvem tretjinam konopljarjem v Sloveniji. Vse seme v ponudbi je certificirano in na seznamu Evropske sortne liste z največjo dovoljeno vsebnostjo THC-ja pod 0,3%, prepakiranja v manjše pakete nam vsako leto potrjuje Kmetijski inštitut Slovenije z izdajo uradnih etiket.

Glede uporabnosti konoplje se strinjamo s trditvijo NIJZ, da ima konoplja prepoznane fitoremediacijske učinke, kar potrjujejo tudi dosedanja spoznanja tekom drugih izvedenih projektov in razpoložljiva litera-ture. Zato želimo z namenom pomoči ljudem, prizadetim v poplavah, ponuditi setvena semena konoplje in potrebno znanje, potrebno za setev in spravilo. Zaradi specifičnih lastnosti konoplje namreč s pridelavo in uporabo konoplje ne bodo ogrožali svojega zdravja zaradi težkih kovin.

Vendar se nam tu zastavi vprašanje glede zakonodaje, ki striktno opredeljuje kdo in pod kakšnimi pogoji lahko seje konopljo v Sloveniji. To so nosilci kmetijske dejavnosti, ki pravočasno oddajo VLOGO za odo-britev setve na MKGP (ureja Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka). To pa večina "vrtičkarjev", šol, vrtcev, občin in ostalih zainteresiranih za gojenje konoplje in čiščenje po poplavah onesnažene zemlje s pomočjo fitoremediacije s konopljo, pač ni.

S tem dopisom želimo opozoriti na problem zakonodaje pri setvi konoplje za namene čiščenja prsti na površini, ki ni kmetijsko zemljišče. Želeli bi, da se v tej smeri poišče primerna rešitev za vse, ki želijo poskusiti svojo zemljo revitalizirati z uporabo fitoremediacijskih učinkov rastline.
Predlagamo rešitev, da se s pomočjo Delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah, naredi seznam vseh prebivalcev na poplavnih območjih in lastnikov zemljišč, ki bi želeli uporabiti konopljo za fitoremediacijo oz. jo sejati s tem namenom.

Količina setvenih semen je odvisna od površine, ki jo želijo zasejati – normna količina je od 30 do 40 kg semen na hektar površine, postopek fitoremediacije pa ni hipen (v enem letu) ampak traja več let. Setev se lahko začne že spomladi 2024. Do takrat se zagotovi primerna evidenca "sejalcev konoplje" za namen fitoremediacije. MKGP ima že vzpostavljen sistem vodenja evidence sejalcev konoplje, ki se ga lahko prilagodi tudi za nekmetovalce. Na podlagi evidence (ime, priimek, naslov in površina v m2) se tudi ve, koliko teh semen se bo potrebovalo, država pa lahko omenjeno izjemo (mimo Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka) vključi v Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP).

Naj omenimo, da bi v nadaljevanju lahko ponudili primerno seme konoplje v prilagojeni količini (manjša pakiranja po 1, 5, 10 kg), z uradno potrjenimi etiketami (KIS). Priporočene sorte konoplje so enodomne (kar izključuje morebitno gojenje konoplje za, recimo, rekreativni namen) kot so Futura, Santhica, USO in Fedora, ki v nobenih pogojih ne presegajo dovoljene stopnje THCja 0,3%. Posebej bi izpostavili sorto Santhica, pri kateri je vsebnost THCja  (tudi v času cvetenja) praktično enaka nič. Druga priporočena sorta je FIONA, ki je prva slovenska enodomna sorta konoplje, požlahtnjena na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nastala je s križanjem stare jugoslovanske sorte Novosadska konoplja in sodobne enodomne francoske sorte Futura 75.

V kolikor ima država interes, smo na poplavljenih območjih pripravljeni organizirati tudi predavanje o tem, kako industrijsko konopljo sejati in seveda odstraniti (kontaminiran) pridelek, saj nas ljudje iz poplavljenih območji že kličejo v vezi s to problematiko in z željo po čiščenju onesnažene zemlje s konopljo.

Čakamo odziv vlade oz. delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah.


Datum objave: 14.09.2023