V Evropi v letu 2016 beležili rekordno visoko pridelavo konoplje

Za javnost so trenutno posebej zanimivi prehrambeni ter farmacevtski izdelki - največja konferenca na temo industrijske konoplje je potekala junija 2017 v Kőlnu, www.eiha-conference.org.

Konoplja je pridelek, iz katerega je mogoče pridelati tako rekoč vse – od vlaken, pezdirja, semen in vse do farmacevtskih izdelkov. Vlakna se trenutno najpogosteje uporabljajo za neobtežen papir, kot surovina pri izolaciji ter za biokompozite. Pezdir, to je lesenkast notranji del stebla, se uporablja pri steljah živali in pa v gradbeništvu. Konopljina semena, ti majhni oreščki z visoko prehransko vrednostjo, se lahko uživajo v surovem stanju ali pa stisnjeni v olje, katero pa je poznano po izredni maščobnokislinski sestavi. Tako semena, kot tudi olje, se uporabljata kot hrana za ljudi in kot krma za živali.  Kanabinoid CBD (kanabinodiol), ki ne poseduje psihotropnih lastnosti kot THC, je zelo zanimiv kot farmacevtska surovina in kot prehranski dodatek.

Med letoma 1993 in 1996 je večina takratnih članic EU legalizirala pridelavo industrijske konoplje. Ostale so se temu pridružile nekoliko kasneje. V letu 2011 smo bili priča najnižnji stopnji pridelave po letu 1994 (cca. 8.000 ha), vendar od takrat vztrajno narašča, pri čemer je sama pridelava v letu 2016 dosegla pokritost 33.000 ha. Danes lahko govorimo o največji kultivaciji industrijske konoplje po drugi svetovni vojni.

Evropsko združenje za industrijsko konopljo (www.eiha.org) predvideva, da se bo trend povečevanja površin, obdelane s konopljo, v naslednjih letih še nadaljeval. Največja področja pridelave se nahajajo v Franciji, na Nizozemskem, v državah Baltika ter v Romuniji. Pred kratkim je mnogo evropskih držav pričelo ali pa razširilo pridelavo industrijske konoplje. Povečini je šlo za pridelavo konopljinih semen za potrebe trga s prehrano. Tako je v zadnjih letih videti konopljine prehrambene izdelke na trgu masovne potrošnje, npr.v supermarketih v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem in drugod. 

Širi pa se tudi sektor konopljinih vlaken, kjer je potrebno zadostiti potrebam avtomobilske industrije. Konopljina vlakna, pridelana v Evropi, so namreč edina te vrste na svetu, katera se ponašajo s trajnostnim certifikatom (www.iscc-system.org).

Investicije in rast trga so na posebej visoki ravni na področju nepsihotropnih konopljinih ekstraktov ter za kanabinoid CBD, katerega se uporablja tako za farmacevtsko uporabo, kot tudi v industriji prehranskih dodatkov. Na tem področju predstavlja razdrobljenost evropskih predpisov oviro za hitrejšo rast trga.

Vse izmed zgoraj naštetih so bile podrobneje predstavljene na največjem svetovnem dogodku za industrijsko konopljo, to je na 14. mednarodni konferenci EIHA, ki je potekala od 7.-8. junija 2017 v Kölnu v Nemčiji, več informacij o tematiki in predavateljih najdete na spletni strani organizatorja, www.eiha-conference.org.

V letu 2016 je pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji prijavilo 464 pridelovalcev (leto prej 567 pridelovalcev) na skupaj 360 ha (leto prej 497 ha), kar nakazuje na padec s konopljo posejanih površin prvič po letu 2010. Kljub temu so trendi uporabe konoplje in konopljinih izdelkov obrnjeni navzgor.