Konoplja in smrt v Sloveniji

V kolikor ste zamudili članek doc. dr. Tanje Bagar, direktorice ICANNA, Mednarodnega inštituta za kanabinoide, objavljenem v Dnevniku 26. avgusta 2017, ga lahko preberete na spodnji povezavi.

Članek je avtorica napisala v zvezi z intervjujem z g. Milanom Krekom, sodelavcem NIJZ, objavljenim v Objektivu dne 19. 8. 2017, s katerim je želela zaradi podaje celovite in korektne informacije javnost seznaniti s posameznimi dejstvi, ki se nanašajo na dve v prispevku omenjeni smrti.

Med drugim doc. dr. Tanja Bager navaja: "Pomenljivo je tudi vprašanje, zakaj uradniki NIJZ navedena primera, ki sta se zgodila v prvi polovici leta 2015, niso vključili v Poročilo o stanju drog za leto 2015, ampak šele v Poročilo NIJZ o stanju drog za leto 2016, ki je bilo objavljeno v začetku tega leta? Gre za čas, ko se zadeve na tem področju v Sloveniji počasi premikajo, zahvaljujoč parlamentarnemu Odboru za zdravstvo, ki pristojnemu ministrstvu (zau)kaže pravo pot."

-----------------

V zvezi z intervjujem z g. Milanom Krekom, sodelavcem NIJZ, objavljenim v Objektivu dne 19.8.2017, želimo zaradi podaje celovite in korektne informacije javnost seznaniti s posameznimi dejstvi, ki se nanašajo na dve v prispevku omenjeni smrti.

Navedbi intervjuvanca, da »Gre za smrti, ki sta povezani z uporabo konoplje…« in »Obe smrti sta neposredni posledici odpovedi srca po kajenju konoplje…« sta neprofesionalni in zavajajoči.

Dejstva so naslednja:

1. V enem primeru je v zaključku obdukcijskega zapisnika jasno zapisano: »Na podlagi ugotovitev obdukcije in rezultatov alkoholometrične in toksikološke preiskave krvi in urina ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti vzroka smrti.« In tako še enkrat v nadaljevanju: »Vzroka odpovedi srca ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti.« V zvezi z navedenim je zgovorna ugotovitev vodilne strokovne avtoritete za sodno medicino v Sloveniji: »Natančno je treba prebrati zaključek in ga tudi ustrezno interpretirati. Dvomim, da je tako storil NIJZ.«
2. V drugem primeru je navajanje povezave smrti z uporabo konoplje, zlasti kot gotovega dejstva, še bolj nedoumljivo. V obdukcijskem zapisniku namreč niti z eno besedno ni omenjena konoplja (!). V drugem dokumentu pa je zgolj omenjeno, da »naj bi večer prej pila Redbull in kadila marihuano…« Kot lahko preberemo tudi v javno objavljenem Poročilu NIJZ, je oseba, ki je že prej imela nekatere zdravstvene težave (astma), kolapsirala naslednji dan zjutraj, doživela srčni napad in se udarila v glavo. Umrla je po osmih dneh v bolnišnici zaradi možganskega edema s herniacijo. Kot osnovna bolezen, ki je imela vpliv ali je neposredno povzročila smrt, je v rubriki »Vzrok smrti« navedeno »srčni zastoj, astma, miokarditis«. V tem primeru pri obdukciji niti ni bila opravljena toksikološka preiskava krvi oziroma urina in lahko sklepamo, da bi jo izvedenec vsekakor opravil, če bi menil, da je potrebna

Glede na zgoraj navedena dejstva, ki smo jih pridobili v postopku dostopa do informacij javnega značaja, se utemeljeno sprašujemo, zakaj NIJZ oziroma nekateri njegovi sodelavci v tako občutljivi tematiki izkrivljajo dejstva izvedencev? Pomenljivo je tudi vprašanje, zakaj uradniki NIJZ navedena primera, ki sta se zgodila v prvi polovici leta 2015, niso vključili v Poročilo o stanju drog za leto 2015, ampak šele v Poročilo NIJZ o stanju drog za leto 2016, ki je bilo objavljeno v začetku tega leta? Gre za čas, ko se zadeve na tem področju v Sloveniji počasi premikajo, zahvaljujoč parlamentarnemu Odboru za zdravstvo, ki pristojnemu ministrstvu (zau)kaže pravo pot.

Kanabinoidi seveda lahko vplivajo na kardiovaskularni sistem, vendar zgolj dejstvo, da so v krvi najdeni metaboliti THC, nikakor ni in ne more biti dovolj za navajanje vzročne povezave med konopljo in smrtjo. Tovrstna interpretacija slovenskih uradnikov pomeni unikum v sve-tovnem merilu. V svetovnem poročilu o drogah 2017, ki ga je pripravil United Nations Office on Drugs and Crime (UNODC), najdemo v statistiki o smrtih, ki se pripisujejo drogam, pri konoplji tudi za leto 2015 prazno polje.

Vse navedeno je pritegnilo tudi zanimanje tuje strokovne javnosti, ki je januarja 2017 z začudenjem brala prvo različico javno objavljenega poročila, v kateri je NIJZ sprva navedel, da sta ta tragična primera celo v neposredni povezavi z uporabo konoplje. Kmalu zatem je NIJZ prepoznal pomoto in sporno navedbo o neposredni povezavi brez kakšnega formalnega postopka oziroma opombe prekvalificiral, žal, kot lahko sklepamo na podlagi v tem pismu predstavljenih dejstev, v drugo neustrezno opredelitev. Med tem se je za namen podrobnejše strokovne proučitve obeh primerov oblikovala neodvisna mednarodna ekspertna skupina, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz ZDA, Kanade, Izraela, Češke, Avstrije in Slovenije. Pričakovati je mogoče, da bo mednarodna skupina svoje delo opravila še v tem letu.

Skrb vzbujajoče je, da očitno sporne in strokovno neutemeljene izjave prihajajo iz vrst javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo z javnim zdravjem in ki jih zakon izrecno zavezuje, da morajo postopati zakonito, strokovno, vestno, pravočasno in častno v skladu s pravili poklicne etike.
Pozivamo pristojne, da o zadevah odgovorno poročajo in da čim prej uredijo vse potrebno, da bo konoplja v Sloveniji uradno na razpolago za bolnike, ki so zdaj prepuščeni sami sebi ali črnemu trgu. Prav tako je nedvomno v interesu javnega zdravja, da država od črnega trga v najkrajšem možnem času prevzame nadzor nad proizvodnjo, testiranjem, označevanjem, distribucijo in prodajo konoplje.

doc. dr. Tanja Bagar, v imenu ICANNA, Mednarodnega inštituta za kanabinoide, www.icanna.si